Pozdravljen, dragi bralec.
Toliko časa se že nismo srečali (beri: brali), da je tak pozdrav prav potreben. Ja, res je, že več kot sedem mesecev se tukaj ni zgodilo nič. Drobci sreče so z objavami počivali. Sedem mesec je (vsaj če se mene vpraša) precej dolga doba, ki pa lahko hitro mine. In tako hitro so zame minili ti meseci. Že v zadnji objavi ste lahko prebrali, da imam glede objavljanja Drobcev sreče nekaj pomislekov in v teh mesecih zatišja sem ogromno premišljevala, prišla do nekaj zaključkov in mislim, da je čas, da se vrnem s pojasnilom. Ni pa to prvič, da sem se odločila, da je "pravi čas" za povratek (če to bereš, je očitno ta trenutek, upam tudi na tvoje veselje, prišel :) ). Večkrat sem celo začela pisati temu podoben zapis, a se mi nikoli ni zdel dovolj dober ali pa se časovno ni izšlo. In to je tudi glavni razlog za moje dvome o vsem skupaj. Tisti, ki me osebno dobro poznate veste, da je v meni velik del perfekcionista, kar se predvsem kaže pri različnih nalogah, projektih, kjer vedno mislim, da bi lahko svoj del še izboljšala in nikoli nisem za 10 zadovoljna s sabo. In tako je tudi pri Drobcih sreče. Ko imam misel, jo zapišem, a popisan list je še daleč od objave, ki jo vi preberete. Dolžina, odstavki, slovnične napake, kako bo lahko to kdo narobe razumel, pa še smiselno fotografijo bi lahko dodala, ali sem dovolj kvalificirana/ z dovolj izkušenj, da lahko javno pametujem o nečem, pa... in tako se velikokrat zgodi, da zapisi ostanejo v kosih. Mogoče se vam zdi, da kompliciram, še meni se včasih tako zdi. Ampak... vedno ta ampak ... nekaj je v meni, kar mi ne pusti, da zapisa ne bi vsaj nekajkrat prebrala in predebatirala (skoraj) vsako vejico, vsebino in povrhu vsega še "kaj s tem sporočam svetu o sebi". Večno vprašanje "kaj si bodo drugi mislili o meni" me še vedno kdaj preganja. Kaj zapisati, koliko sebe pokazati virtuali - pisati kot za tiste prijatelje, ki me redno berejo in poznajo bolj kot peščica tistih, ki Drobcem sledijo in me osebno ne poznajo. Včasih bi več zapisala, če bi vedela, da bodo nekaj prebrali samo prijatelji, drugič pa več, če tega oni ne bi imeli možnosti prebrati. Potem pa je tu še vprašanje časa in pogostosti objav. Na samem začetku se s tem, kako redno objavljam nisem zares vbadala. Potem pa je to preraslo v neko željo, kasneje skoraj celo v zahtevo sami sebi, da bi objavljala enkrat na teden. Enkrat na teden, saj to ni spet tako pogosto in v vsakem tednu bi že lahko našla uro, dve tri... časa za (dober!) zapis. To se je odvijalo kot pokvarjen radio v mojo glavi vsakič, ko mi to ni uspelo. In ko sem se o Drobci in tej konkretni težavi pogostosti objav pogovarjala s prijateljico, me je povlekla na realna tla oziroma spodbudila v meni razmislek o tem, da je mogoče to poleg študija in drugih obveznosti malce prevelika zahteva. (H, hvala ti za to.) Zdaj vem, da sem od sebe (kot že večkrat) pričakovala preveč. Pa še to. Pišem o več različnih, nepovezanih področjih – po vseh teorijah naj bi to odbijalo bralce, jih zmedlo oziroma nekako jih ne dovolj pritegnilo, da bi blog spremljali bolj zares. Ampak to sem jaz, "multipraktik" (kot me je poimenovala razredničarka ob koncu devetega razreda in še vedno to velja) - zanima me ogromno stvari in ne vidim smisla v tem, da bi imela več različnih blogov, vsakega usmerjenega le v eno tematiko, samo zato da bi pritegnila bralce. Mislim, da če si nekdo želi brati samo npr. moje knjižne predloge, bo pač prebiral samo to – če so mu všeč jih bo že našel. Mogoče to res ni najbolj marketinški pristop, ampak saj ne gre za všečke (čeprav so dobro sredstvo motivacije) ampak zgolj za deljenje misli in interesov zajetih v pisani obliki, deljenje mojega ustvarjanja. S siljenjem v množično ustvarjanje »na ukaz« pa sem ugotovila, da ne pridem do kvalitetnih, meni všečnih zapisov – če se prisilim, si postavljam roke, omejitve, pišem, ko nimam dejanskega navdiha, ampak ker čutim da moram… se to v moji besedi vidi, zato sem se na neki točki odločila, da tega ne bom počela. Zato tudi tale zelo dolga pavza, ki se je zgodila. Še obstajajo razlogi (podoba strani, na videz ukradene ideje in neuresničene obljube so le tri izmed njih), ampak mogoče o njih kdaj drugič. Če povzamem: enostavno sem ugotovila, da se preveč obremenjujem z vsem skupaj in to je bil tudi glavni razlog, da sem razmišljala, da bi vse skupaj zaključila in pač začela novo poglavje kjerkoli že. Sedaj je pa že skrajni čas, da povem, kaj sem sklenila, kaj se bo dogajalo z Drobci. Odločitev je taka. Drobci sreče ostajajo. Še vedno z vami delila svoje misli, prebliske, predloge za branje in druge zapise. Pri vsem skupaj se bom trudila, da to zame ne bo postala obveza ali zahteva vsakega tedna, ampak da bom sledila sebi, navdihu in idejam, saj tudi sama vem, da so te "svobodne", neprisiljene objave najboljše. Drobci sreče ostajajo in lahko bi rekli, da bodo zame služili kot nekakšna terapija za moj perfekcionizem in šola zaupanja (sebi in svetu). V vmesnem času zatišja sem seveda nekaj pisala in te zapise boste lahko prebrali v prihajajočih tednih. Potrudila se bom, da bodo umeščeni v kontekst, ko so se zgodili in bili zapisani, če bo to potrebno za razumevanje zapisanega. Naj vas še pred koncem povabim, da Drobce sreče všečkate na Facebook-u, saj imam le tam verodostojen vpogled v oglede objav. Vabljeni pa tudi, da sodelujete s svojim zapisom, če imate pod prsti misel, ki bi jo radi podelili z nami (ob vaši želji je anonimnost je 100% zagotovljena). HVALA, da ostajaš z mano med Drobci sreče še naprej. P.S. Saj bi vprašala, če ste Drobce sreče pogrešali, pa ne vem, če sem pripravljena na iskren odgovor in če si zares želim slišati odgovor negotove tišine. Če pa imaš komentar o prebranem, spodbudno misel, kritiko ali temo o kateri želiš slišati moje mnenje, bom vesela sporočil na facebook ali e-pošto Drobcev sreče.
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|