V zadnjih dne se je nemogoče izogniti pogovoru o tem novem virusu, ki nekatere straši. Na neki točki sem se sicer želela (vsaj tukaj) izogniti govoru o tem, saj opažam, da zadnje dni ne govorimo ali poslušamo skoraj o ničemer drugem kot pa zgolj in samo o tem strašnem virusu, ki naj bo bojda pokončal. A ker sem večkrat dobila to vprašanje, naj bo to vprašanje meseca marca. Očitno je to tema, ki je in še bo zaznamovala ta čas. A bi vam vseeno še pred odgovorom položila na srce, da se prosim pogovarjajte tudi o vsem ostalem kar se vam dogaja; življenje še vedno teče naprej.
Osebno se virusa ne bojim in mislim, da je večina skrbi odveč. Nočem nikogar užaliti in ni moj namen iskati krivca, a menim, da večina nepotrebnega strahu v ljudi projicirajo mediji. Večino ti posredujejo informacije, ki so (kot tudi pri drugih zadevah) zelo spretno izbrane glede na interese. Preko poročanja o le določenih podatkih so v gledalcih/poslušalcih zbudili strah in še enkrat dokazali, da nimajo po pomoti naziva četrte veje oblasti. Je pa to v meni na neki točki povzročilo dvom; a ne dvom o lastnem zdravju in ogroženosti, ampak bolj spraševanje, če je z mano vse v redu, ker me ne skrbi zares in ker res ne čutim nobene potrebe po obsesivnem razkuževanju (in ko smo že pri razkuževanju - kaj ko bi se naučili učinkovitega razkuževanje, ker to, da malce pošpricate v dlani in si jih pomanete, vsaj kolikor mi je znano, nima ravno bistvenega učinka), nošenju zaščitnih mask, kaj šele po oblikovanju enormnih zalog dolgo obstojne hrane. Takšni odzivi ljudi so me resno šokirali. Mnenje o splošnem pretiravanju, pa ne pomeni, da se mi zdijo vsi ukrepi odveč. Temeljito umivanje rok, razkuževanje po potencialnem stiku z boleznijo, kašljanje v robček ali rokav in še najpomembnejši, da ob bolezni ostanemo doma - ukrepi, ki bi bili dobrodošli vsako leto v tem času, ko običajno bolj razsajajo razne viroze, prehladi in podobne bolezni, če že ne cel čas. (Ni vedno pomembno, da si redno temeljito umijemo roke?!) Preventiva je vedno dobrodošla. Razmišljam pa, da bom mogoče ozaveščanje o tem spodbudilo pogovor in osebni premislek vsakega posameznika o tem, kako je potrebno ob bolezni ostati doma in poskrbeti najprej zase in svoje zdravje in šele nato za službene, študijske ali kakršnekoli druge obveznosti. Verjetno sicer ob tem vsi prikimavamo in se strinjamo s tem, a bodimo iskreni (vsaj pri sebi) - pogosto tudi z nekaj bolezenskimi znaki še vedno hodimo po svetu in opravljamo "nujne" obveznosti, ker "saj še ni tako hudo", da bi ostali doma, odležali bolezen in ne širili virusov vse naokrog. Večkrat tudi sama čutim nujo, da neke stvari naredim, vsaj dokler kljub večjim naporom in/ali protibolečinskim tabletam uspem nekako funkcionirati. A na dolgi rok se to ne obnese, vsaj ne, če nam je mar za naše telo in počutje tudi v prihodnje. Vas pa spoštujem tudi ,če mislite drugače, ste trenutno preplašeni ter vas skrbi za zdravje in življenje. Želim vam čim več miru. Bi pa zaključila takole: imejte radi sami sebe (kolikor lahkomiselno se to mogoče zdi), poskrbite za svoje zdravje in počutje ter pomislite kdaj je panika potrebna in kdaj je treba slišano vzeti z rezervo in mogoče preveriti še kakšen (po možnosti strokoven) vir. Vse bo še dobro, brez skrbi.
0 Comments
Opomba: Zapis je nastal pred časom. Z uvodom: »Priznam, ni mi enostavno pisati o tem in tudi ne vem, če bom to kdaj javno objavila. Ampak vseeno…pisanje baje kdaj vpliva tudi terapevtsko.« In danes sem ga spet našla in mislim, da je tudi ta plat življenja pomembna in je nima smisla skrivati.
Pride dan ali dva, tri, teden, ko ne gre vse tako, kot bi si želeli. Vreme nam ni pogodu. Nihče okoli nas se ne obnaša 'pravilno'. Vse kar dogaja nam 'gre na jetra'. Nimamo volje, da bi kaj naredili. Delamo le tisto, kar je nujno potrebno, pa še tisto, ko je res, ampak zares, nujno. Najraje bi se iztrgali iz svoje kože, ker je v njej tako neudobno. Nič nam ne paše. Pri vsem kompliciramo na polno. Obhajajo nas čudne misli, v večini negativne, ki se jih nekako ne moremo znebiti. Ne najdemo besed, da bi se pogovorili ali povedali, kaj je zares narobe. Verjetno se to vsem kdaj zgodi, saj smo vsi samo ljudje. Nihče ne mara teh časov. Nihče o njih ne razmišlja, ko jih ni. Ampak vseeno kdaj pridejo. In ko pridejo, ni lepo. Včasih minejo tako hitro kot so prišli. Kdaj pa kar vztrajajo in vztrajajo in jim ni videti konca. Imaš občutek, da si res naredil vse, kar je bilo v tvoji moči, ampak stanje je še vedno tako kot je bilo, zanič. Tebi je pa res dovolj vsega skupaj in bi se res želel 'sestaviti skupaj'. Takrat je treba enostavno (pa čeprav je daleč od enostavnega) udariti po mizi in jasno reči, da je tega dovolj. Najti nekaj s čimer bomo zaposlili možgane, da ne bodo utegnili razmišljati o prazni negativi. Če negativa ni bila prazna in za njo stojijo resni problemi, jih je potrebno rešiti, če jih samo pometemo pod preprogo, bodo prej ali slej spet prilezli ven. Spraviti se moramo v tek (lahko tudi dobesedno), vstati iz postelje ali kavča udobja in narediti nekaj na kar bomo ponosni in kar bo zaposlilo naše misli in roke. Potrebno se je trdno odločiti, da bo bolje. Da bo bolje, takoj! Odriniti vse slabe misli in si nadeti nasmešek, za začetek mogoče res tistega narejenega ampak čez čas bo postal pravi. Potrebno si je narediti očala, tista skozi katera vidimo le lepo in dobro, ki pronicajo le drobce sreče. In potem bo svet lepši. Čez čas bo vse skupaj spet super. Taki časi pridejo in potrebno se je spopadati z njimi, jih prepoznati še preden se zares prikradejo vate in jih ustaviti. Nadaljevanje nasvetov za bodoče študente:
(Če si zamudil prvi del, si ga lahko prebereš tukaj.) 7. NI KONEC SVETA Kot na vsaki poti, boš verjetno tudi na študijski naletel na kakšno oviro, neuspeli poskus. A brez skrbi, vse se da prebroditi. Na fakulteti je način dela in sam sistem drugačen od srednješolskega, a se da na vse privaditi. Mogoče ne bodo vsi izpiti uspeli v prvem roku, ampak to ne pomeni konec sveta, saj imaš več kot eno možnost. Še vsem je uspelo, brez skrbi. Imej v mislih tudi to, da študijski program na katerega si se vpisal mogoče ni tvoja končna postaja. Če ugotoviš, da to ni zate ali se na določenem študiju ne najdeš, imaš možnost prepisa. Če se za prepis, izpis odločiš in ga urediš že v prvih 14 dneh študija, ne izkoristiš možnosti dodatnega leta za prepis ali ponovno opravljanje letnika. In ne oziraj se na 'izgubljena leta' in vse ostalo, kar te ovira pri spremembi, gre namreč za tvojo izobrazbo. 8. VSAK ŠTUDIRA ZASE Zapomni si, da je študij za vsakega drugačna izkušnja. Za nekoga popolnoma enostavne obveznosti predstavljajo drugemu največji napor in obratno. Vsak študira (in živi) zase in dojema izkušnjo na svojstven način. Zato ne sodi drugih po tem kaj študirajo ampak kdo so kot ljudje. 9. RAZIŠČI OKOLICO Da se boš v novem okolju počutil domače, je pametno v prvih dneh (ali že kakšen dan prej, če je to mogoče) raziskati okolico. Najbolj pomembno je, da najdeš pot do doma do fakultete, da se že prvi dan ne boš izgubil in panično zamujal, tega si namreč nihče ne želi. Dobro je vedeti tudi, kje v bližini je avtobusna postaja, trgovina, knjižnica in prostor za rekreacijo, sprehod. 10. NOV DOM Študijska leta za večino pomenijo tudi selitev od doma. In da bo življenje v novi sobi prijetnejše, ga uredi, da se boš v njem dobro počutil. Za prijetno delovno in življenjsko okolje dodaj sobi malo barvi v obliki pisane posteljnine ali na stene obesi fotografije in spodbudne misli, ki te bodo spominjale na lepe dogodke. Tudi rastline (najmanj dela bo zahteval kakšen kaktus) dajo s svojo zeleno barvo prostoru neko vedrino in življenje. Nov dom pa običajno prinese s seboj tudi gospodinjstvo za katero si soodgovoren. S svojimi sostanovalci se že ve začetku leta dogovorite kako si boste razdelili skrb za skupne prostore, (čiščenje, odnašanje smeti…) in se tega potem tudi drži. Ne pozabite tudi na nabavo gobic za čiščenje, toaletnega papirja, vrečk za smeti, čistil in podobno. Obstaja pa preprosto pravilo (ki se ga je sicer kdaj res težko držati, ampak se splača), da pustiš za seboj takšno kot želiš, da bi pričakalo tebe. 11. ODPRTOST ZA NOVA POZNANSTVA Novo okolje pomeni tudi srečevanje z novimi obrazi. Bodi odprt za nova poznanstva, spoznaj se s kolegi v predavalnici in s sostanovalci. Lahko boš našel dobre prijatelje ali pa ustvaril prijetne vezi. Obstaja pa tudi možnost, da se ne boste razumeli, nismo namreč vsi za vse in za vsakogar. Če se s cimrom ne ujameta in ne moreta shajati eden ob drugem, prosi za premestitev, da ti bo prijetneje. 12. NE POZABI STARIH PRIJATELJEV Ne glede na vse, pa ne pozabi na prijatelje s katerimi si odraščal. Delili ste si šolske klopi ali se družili v okviru kakšen druge dejavnosti. Pokliči jih, pošlji sporočilo, dogovori se za pijačo, ne prekini stikov z ljudi, ki ti veliko pomenijo, da ti ne bo nekoč žal, da se z nekom ne poznaš več samo zato, ker sta šla študirat vsak na svoj konec. Verjetno se ne boste videli na dnevni bazi kot nekoč, ampak z željo in nekaj organizacije, je tudi ohranjanje stikov povsem mogoče. 13. IZKORISTI MESTO Četudi te študij mogoče ne popelje v naše glavno mesto, te zagotovo vodi v nek večji kraj, ki običajno nudi ogromno možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Zato izkoristi to, da tam živiš. Odpravi se na turistično raziskovanje ali pa na kakšno predstavo, športni dogodek, festival, udeleži se tečaja ali pa kaj drugega, kar te zanima. Za vsakega se kaj najde, možnosti je veliko. 14. NE POZABI UŽIVATI Kljub obilici dela in obveznosti, ki te bodo čakale, ne pozabi, da se rado reče 'študentska leta so najlepša leta' in če želiš, da bodo tudi tvoja, ne pozabi uživati. Ne boj se zabavati, ampak to stori po pameti, postavi si meje in razmisli kdaj imaš čas za zabavo in kdaj te čakajo obveznosti. In vsako opravljeno delo si zasluži kakšno nagrado, tako da si privošči nekaj za dušo, da boš imel motivacijo za nadaljnje izzive. Izkoristi ta leta v največji meri, saj se nikoli ne bodo ponovila. Študentsko življenje te bo utrdilo, pokazalo nove poglede na svet, ti izoblikovalo osebnost in te izboljšalo v mnogih vidikih življenja ampak zna biti pri tem zelo zabavno, tako da pogumen korak v novo obdobje. Lep študij :) Bliža se oktober, ko bomo študentje spet sedli v predavalnice fakultet in se bomo počasi vrnili v študijsko rutino. Za nekatere pa bo to nov korak. In da bo mogoče ta korak vsaj malo lažji, sem s pomočjo prijateljev zbrala nekaj nasvetov, ki bi si jih sami želeli slišati preden smo zakorakali na študijsko pot. Na seznam sem skušala vključiti čim več področij in zavedam se, da se najde tudi kaj takega s čimer se mogoče ne bomo vsi strinjali ali pa se zdi samoumevno, ampak vsak vidi in razume stvari na svoj način.
*Nasveti so razvrščeni v naključnem vrstnem redu. 1. PREVOZ Ena od stvari, ki jih je zelo dobro urediti pred oktobrom, je zagotovo prevoz. Prve dni se namreč pred blagajnami potniškega prometa narediti dolga vrsta, ki se ji da hitro izogniti, če prevoz od doma do študijskega mesta ter po mestu urediš že prej. Na spletu je dostopen obrazec za subvencionirano vozovnico, ki ga izpolniš in skupaj s potrdilom o vpisu (ali izpolnjenim delom vloge s strani fakultete), staro IJPP kartico (če jo imaš) in denarjem, seveda, odneseš na blagajno Slovenskih železnic ali izbranega avtobusnega prevoznika. Študentske vozovnice bodo izdajali od 21.9 dalje. 2. ORGANIZACIJA Študij pomeni veliko dela, poročil, seminarjev in s tem tudi veliko datumov. Zato svetujem, da si datume, roke, obveznosti nekam beležiš, da česa ne pozabiš. Vse je možno narediti, le organizirati se je treba. In za to obstaja milijon načinov; za nekatere bo najboljši rokovnik, za druge pa koledar na telefonu; odkrij najboljši način zase. Poskusi delati sproti. Ja, res je, to je bilo že milijonkrat izrečeno, ampak včasih je dobro to spet slišati in tudi upoštevati. Vsi datumi oddaj bodo verjetno nekje okoli izpitov, in če se vsaj kakšne naloge ne boš lotil prej, te bo na koncu zasulo. In zakaj si ne bi prihranil nekaj stresa, ki ga bo v obdobju izpitov zagotovo tudi brez tega dovolj. 3. SPRAŠUJ Če se ti pojavi kakršnokoli vprašanje, vprašaj. Mogoče ti bo kdaj nerodno, ampak če nekaj zanima tebe, obstaja velika verjetnost, da to zanima še vsaj par ljudi v predavalnici. Na uvodnih urah profesorja vprašaj za obveznosti pri dotičnem predmetu, za možnost kolokvijev, datume izpitov ali karkoli drugega, kar te zanima. Za nasvete za študij, učenje, iskanje uporabne literature, ... pa se je najbolje obrniti na starejše študente tvojega programa. Za to na večini fakultet obstaja tutorski sistem, ampak če malo povprašaš, boš verjetno ugotovil, da obiskuje tvojo študijsko smer tudi znanec sestre tvojega prijatelja ali pa sestrična tvojega soseda. Svet je majhen. 4. SPOŠTUJ Ljudje marsikaj govorimo in ni težko slišati, da so nekateri profesorji zmaji brez kakršnega koli občutka za sočloveka. Nekateri profesorji imajo res posebno sposobnost, da si zapomnijo, kdo je bil na predavanjih (ja, tudi če vas je v predavalnici več sto) in kako se kdo obnaša. Ampak zapomni si, da so tudi profesorji konec koncev le ljudje. In kakršen bo tvoj odnos do njih, bo verjetno tudi njihov odnos do tebe. Z neko mero dobre volje, se da vse dogovoriti. Zato spoštuj profesorje, asistente in kolege. 5. PREHRANA Država je tako prijazna do študentov, da nam nudi subvencionirano prehrano v obliki t.i. bonov. Pot do njih ni zapletena: na spletni strani www.studentska-prehrana.si se prijaviš, vneseš podatke in dobiš številko. To skupaj s potrdilom o vpisu, osebno izkaznico in telefonom (ali denarjem za posebno kartico) odneseš na katerokoli točko SŠP, katerih lokacije najdeš na zgornji spletni strani. Tam je tudi seznam vseh restavracij, ki nudijo možnost koriščenja bonov. Se je pa pametno pri starejših študentih pozanimati, kje v bližini fakultete se dobro je. Včasih urnik ne dovoljuje obiska restavracije ali pa se nam stoži po doma kuhani hrani in takrat je dobra rešitev kakšen na hitro skuhan obrok (testenine so vrhunec študentske prehrane) ali pa zmrznjen domač obrok, ki ga le pogreješ in imaš okusno kosilo. 6. NE POZABI NA SKRB ZA TELO IN DUHA Študij zahteva kar nekaj energije in časa, ampak nikar ne pozabi na rekreacijo. Precej fakultet ponuja šport kot obvezen ali izbirni predmet ali pa tudi kot dodatno dejavnost. Četudi ti to ne ustreza, je dobro v svoj urnik vnesti vsaj nekaj gibanja. Mogoče izstopiš iz avtobusa postajo ali dve prej in se do fakultete sprehodiš ali pa povabiš prijatelja, cimra na večerni sprehod. Včasih pa nastopi tudi bolezen, zato je dobro vedeti, kam se lahko v tem primeru lahko obrneš. V Ljubljani in Mariboru (mogoče še kje) obstajajo zdravstveni domovi za študente, kjer lahko najdeš zdravnika, zobozdravnika ali kakšnega drugega specialista. …se nadaljuje. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|