Piše: Neo Kaj mi pomeni?
Če si večkrat to ponovim, se mi zdi že sam zvok vprašanja nenavaden. Kaj mi pomeni zbuditi se, skuhati kavo, kaj mi pomeni jutranji sprehod, kuhanje kosila, kaj mi pomeni branje knjige, popoldanski počitek, delo v samoti v prazni sobi, kaj mi pomeni večerja z družino, sedenje pred televizijo z občasnim smehom ali komentarjem o dogajanju na televiziji… Nič. Ali vsaj zelo malo, da ne pretiravam. Saj mi tudi vsakodnevne navade nekaj pomenijo. Vsaj mislim, da. Pomeniti, pomeniti… Slovar mi o tej besedi pove zelo malo, ker mi pove preveč. Kar naenkrat ne vem več, o čem govorim. Nekaj v meni mi govori približno takole: “pomeniti” = imeti vrednost. Vrednost nečemu pa pripisujem jaz. Ni vprašanje kaj nekaj pomeni, temveč kaj pomeni MENI. Kaj mi torej pomeni dnevna rutina? Razen tega, da mi nudi nek občutek varnosti ali gotovosti, mi ne pomeni veliko. Če slučajno pride do spremembe v poteku dneva, nič hudega. Kaj mi pomeni avto? Nudi mi občutek svobode, grem lahko kamor hočem. A če avta nimam, nič hudega. Navade in stvari mi torej ne pomenijo toliko, da življenje brez njih ne bi bilo vzdržno. Predvsem mi nudijo nek luksuz, potrebujem pa jih ne. Torej mi nekaj zares pomeni, če brez tega ne zmorem? Če je tako, čemu dajem vrednost? Ali mi sploh kaj pomeni? Mogoče mi kaj pomenijo ljudje? Kaj mi pomeni mati, oče? Samo vzrok mojega obstoja? Ne, ne samo to. Roka, ki me hrani? Ne, ne samo to. Kaj mi pomeni brat, sestra? Kaj mi pomeni družina? Nič, saj lahko živim brez njih. No ja, vselej si želim stika z njimi, če jih ne obiščem pa jih moram vsaj občasno slišati po telefonu. Torej mi vendarle nekaj pomenijo. Vedno so nekje prisotni v mojih mislih. Z njimi moram biti v kontaktu, potrebujem jih. Če gledam na svoje življenje še malo širše, pomislim na prijatelje. Tudi njih potrebujem. Ne sprašujem se zakaj, preprosto tako čutim. Ne potrebujem jih, ker bi imel od njih kakršnekoli materialne ali druge koristi. Ne potrebujem jih iz navade, ker bi bilo slabo biti sam. Ne vem, zakaj mi nekaj pomenijo, a vendar je tako. V tem času, ko smo predvsem doma in nimamo veliko stikov, se sprašujem, kdo mi sploh kaj pomeni. Koga bi bilo res treba po dolgem času poklicati, s kom bi se moral videti preko videokonference, komu bi bilo treba poslati razglednico (od doma :)), goloba pismonošo, dimni signal… Nekje je nekdo in Nekdo. Komu pa jaz kaj pomenim? Ali vem, da mu/ji nekaj pomenim? Ali opazim, da si želi moje prisotnosti? Ne, pogosto tega ne vem, se tega ne zavedam, tega ne vidim. A vendarle je nekje nekdo in Nekdo. Kaj mi pomeni? Neo
0 Comments
Kdo si,
ki v oči mi zreš? Ti, ki me gledaš, živiš življenje, ki ni moje. Kako bi torej bil jaz? Kdo si ti? Sem mogoče res jaz? Zrem nemara svoj odsev? Gledam se, a v zrcalu ne vidim sebe. Kdo si , ki v oči mi zreš? Kdo si? Zakaj ne poveš?! BESEDA - pomembna na mnogo načinov. In naslov moje prve javno objavljene 'ne šolske' pesmi. Nastala je popolnoma spontano in bila objavljena v poklon prazniku kulture, 8.2.2016.
|
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|