Verjetno bi bil najbolj pričakovan odgovor: družbo in druženje, a pri meni ni tako. Naj pojasnim. Po več letih sem veliko več časa skupaj v enem kosu preživela v domačem okolju, kar je pomenilo tudi več pristnega stika z domačimi. Z drugimi pa mi je čisto zadostovalo druženje preko različnih socialnih omrežij in podobnih platform, ki omogočajo video pogovore. V tem času smo se celo mogoče več družili kot običajno, saj se zaradi polnih urnikov in lociranostjo na različnih koncih sicer težko uskladimo za skupen termin, prevoze in drugo potrebno. Med časom karantene pa nam je uspelo uskladiti in to celo večkrat. To je naredilo mojo karanteno drugačno od karantene drugih, si mislim, saj kolikor sem povzela iz pogovorov z drugimi, ki so v večini pogrešali ravno socialne interakcije.
Moj odgovor je čisto nasprotje temu in zanj nisem rabila niti veliko razmišljati, ampak je kar priletel iz mene, ko sem dobila to vprašanje. Čas zase in umirjenost sta tisti dve stvari, ki sem jih res pogrešala. In čeprav me vsakič, ko na to pomislim, izrečem, napišem ali preberem, malce zaboli, to priznavam tudi tu. Ker tako pač je, zakaj bi se slepili. In zakaj zaboli? Ker mislim, da sem za velik del tega odgovorna tudi sama. Vem zakaj je tako. Vse je stvar prioritet. Ampak so obdobja, ko so prioritete glede na status mogoče nekoliko drugačne kot bi si morda želel v dani situaciji, a kdaj kasneje si hvaležen, da si neko obdobje preživel v deficitu na določenem področju za večji uspeh za drugem. Zveni povzpetniško? Mogoče je. Ampak sama sem kot študentka rada resno v študiju, kar pač kdaj pomeni, da določenim stvarem rečem ne in imam za kosilo sendvič. Se mi zdi, da se moram braniti za to? Ja, kdaj pa res. Študijske obveznosti in moja potreba po resnem študiju so razlog tega, da sem v karanteni najbolj pogrešala prav čas zase, umirjenost in mogoče še stalnost. V mojem primeru je stanje v nekem obdobju postalo precej hektično, če se lahko tako izrazim. Obveznosti so se povečale, spremenile in študij od doma je potekal v drugačnem okolju in dinamiki kot sicer. Zaradi neobstoječega urnika, ki je pomenil predavanja od spremenljivih terminih, spremenljive dolžine, sem se v nekem obdobju počutila, da moram biti konstantno na voljo, da se hitro odzovem, prisostvujem obveznemu sestanku in podobno. Ob tem se mi zdi zelo na mestu, da povem tudi, da se kolegice, torej študentke istega programa, ki so do določene mere imele enak študij na daljavo kar zajema obveznosti, navodil in drugo, niso počutile enako ali podobno kot jaz. Vsaka je ta čas doživela na svoj način. Kot tudi vse drugo. Sem pa imela tudi čas zase, svojo samoto in mir, brez skrbi. Ko so se razmere malce umirile, sej našla čas in priložnosti za to. Bilo je mogoče potrebno malo več prilagajanja in obrazložitev, a je bilo vredno najti in vzeti si čas. V veliki meri smo namreč sami odgovorni za svoje počutje.
0 Comments
Prejšnjič sem govorila o tem, kaj sem se jaz naučila v svojih 35. dneh #ostanidoma obdobja. Tokrat pa so na vrsti izkušnje drugih.
Očitno se bomo vsi nekaj naučili iz tega obdobja, ki ga nihče ni moral zares predvideti ali se pripraviti nanj. Tudi sama sem preko teh ugotovitev drugih, ki ste jih delili z mano, spoznala nekaj novega oziroma pomislila še na druge aspekte. Hvaležna sem vsakemu posebej, da ste si vzeli čas in mi (torej tudi vsem nam: bralcem Drobcev sreče) zaupali. * Našteto v naključnem vrstnem redu. 1. Dobro je nekaj ljubezni vedno "prišparati" tudi zase, sicer izgubiš sebe. 2. V težkih trenutkih ne smeš dovoliti, da dnevi postanejo enolični in togi. 3. Ob praznikih ni pomembno to, kaj je na mizi ali darila, ampak predvsem kdo je okoli mize. 4. Še bolj cenim lokacijo doma - ne bi mogla živeti stran od narave. 5. Tehnologija nikakor ne more nadomestiti srečanj v živo. 6. Začel sem se zavedati podpore družine, ki jo imam pri svojem delu. 7. Končno se je pokazalo kdo študijske obveznosti opravlja sam in sproti in kdo se zanaša na druge oziroma išče raznovrstne bližnjice. 8. Isti ljudje jamrajo, isti ostajajo optimisti. Tega niče ne spremeni. 9. Koliko Slovenci jamramo in smo nestrpni?! 10. Kako hitro se lahko počutiš kot največji kriminalec - omejijo te na domači kraj in potem se zapelješ 2 km stran... Zapis je nastal ob poslušanju nagovora ministrice za izobraževanje (dostopen je na tej povezavi: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tv-informativni/174680436), pri katerem sem pogrešala zahvalo študentom, kar me je (po vloženem trudu, času in energiji, ki jo namenjam študiju na daljavo zadnje dni) kar malo ujezilo/užalostilo, a sem ugotovila, da je bolje to obrniti na pozitivno stran in deliti svojo zahvalo.
(* Zahvale so (vsaj približno) razporejene po abecednem vrstnem redu.) Hvala asistentom, ki poleg seznama obveznosti pošiljate študentom tudi opogumljajoče besede ali posnetek za sprostitev ali dobro voljo. Hvala kuharjem, ki vas skrbi, kaj jedo te dni tisti, ki običajno do vašega pulta pridejo lačni. Hvala ministrici, dekanom, ravnateljem in ostalim na položajih, ker koordinirate vse skupaj in počnete stvari, ki jih (končni uporabniki) ne vidimo. Hvala profesorjem, ki ste vzpostavili predavanja na daljavo. Hvala profesorjem, ki ste se odzvali na prošnjo študentov za predavanja na daljavo. Hvala profesorjem, ki pošiljate smiselna in razumljiva gradiva in ste odprti za komentarje in vprašanja. Hvala staršem, ki ste na nek način postali učitelji svojim otrokom. Hvala staršem, ki svojim otrokom ne zmorete zagotoviti šole na daljavo. (Pristojni in prijazni prostovoljci nudijo podporo za več področij težav - poskusite najti ustrezno pomoč zase in svojo družino. Prositi za pomoč ni znak šibkosti, ampak dokaz, da želite ostati močni.) Hvala študentom medicine, ki sprejemate klice v klicnem centru za informacije o koronavirusu. Hvala študentom pedagoških in drugih smeri, ki nudite svojo pomoč pri učenju na daljavo. Hvala študentom pedagoških in drugih smeri, ki pripravljate gradiva ali druge uporabne vsebine za učenje od doma. Hvala tehnikom in ostalim, ki vzpostavljate sisteme, da lahko šola na daljavo poteka. Hvala učencem, dijakom in študentom ter tudi profesorjem in učiteljem za pogosto spremljanje elektronske pošte, obvestil na spletnih učilnicah in drugim sistemov obveščanja. Hvala učencem, ki ne razumete, a ni nikogar, ki bi vam lahko pomagal. Hvala vsem, ki ste se naučili montaže video vsebin ali uporabe drugih medijev za delo na daljavo. Hvala vsem, ki veliko preveč časa zrete v zaslone in vas od tega že bolijo oči. (Vzemite si dovolj odmorov, ki ne vključujejo zaslonov, da si bodo lahko oči spočile - časa je dovolj.) Hvala vsem, ki vam je težko, čutite stisko ali negotovost. (Pogumno naprej - zmoremo!) Hvala vsem, ki zaslužite zahvalo, pa jo ne dobite. Opravičilo in hvala tudi vam. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|