Učimo se iz napak, pametni iz napak drugih, neumni pa iz svojih, pravijo. Mislim, da se lahko na tej točki pohvalim, da sem se iz svojih napak nekaj naučila in preizkusila v praksi svoje nasvete. In potrjujem, da se da. Možno je. Ne morem še z gotovostjo trditi, ker na rezultate še čakam, ampak upam, da sem včeraj odpisala zadnji izpit tega izpitnega obdobja. Ja, šele na polovici smo, a če bo vse po planu, pomeni to začetek pavze od študijskega učenja za dva tedna(!). Še sama ne morem zares verjeti, še posebej, če se spomnim, kako sem lansko leto v tem času že dihala na škrge, pa je bil pred mano, kot se je potem izkazalo, še en cel mesec trdega dela in študijskih obveznosti.
In takrat sem zapisala to: »Gora učenja, ki naj bi vodilo tudi v goro znanja. To se zdi logično. Pravijo, da več doseže nekdo brez talenta, ki veliko dela kot pa tisti, ki ima talent pa ne dela nič. A pri učenje veliko dela ne nujno prinese veliko znanja. Mogoče oziroma zagotovo obstajajo ljudje, ki se na tej točki ne bodo strinjali z mano, a to sem v zadnjih dneh ugotovila sama. Če se samo učiš, učiš in učiš, večino dneva nameniš absorbiranju novih podatkov, z nekaj malega pavzami za hrano in priporočljive odmore med učenjem, bo na koncu tvoja glava bolj prazna kot na začetku.« Ugotovila sem namreč, da sem naredila napako. Preveč sem se posvetila le temu, kaj vse se je treba naučiti in znati za uspešno opravljene študijske obveznosti in pozabila nase, na svoje telo, dušo in zdravje. S tem v mislih sem se letos odločila, da temu tokrat ne bo tako. Kljub gori učenja, zapiskov, literature in izpitov skoraj vsak dan, sem načrtno in zavestno nekaj časa posvetila drugih stvarem. Če sem čutila, da moje telo to potrebuje, sem si vzela časa za dodaten počitek popoldne ali podaljšala spanec zjutraj, se malo razmigala, si vzela prost večer ob branju knjige, po dolgem času šla na kosilo in klepet s prijateljico… Čeprav priznam, da sem imela ob tem početju kdaj polno glavo skrbi. Kaj če mi ne bo uspelo vsega predelat, se naučiti dovolj kvalitetno? Kaj če si dovolim preveč pavz in počitka? Kaj če… Ogromno vprašanj, dvomov, ampak vseeno sem vztrajala pri svojem načrtu, da letos ne bom končala kot lani. In čeprav sem včeraj po izpitu ne glede na vse načrte začutila neizmerno utrujenost in komaj držala oči odprte, se mi zdi, da sem naredila dobro spremembo in so se moji ukrepi obrestovali. Kljub obilici dela sem še vedno živela in uspela ohranjati življenjsko energijo za stvari, ki rišejo nasmeh. Izpitno obdobje tako skoraj končujem (vsaj upam, da je temu tako :)) in nisem brez volje ali energije za nove izzive. Počutim se dobro in vesela sem, da sem uspela najti in nekako ohranjati ravnovesje med obilico učenja in prisluhnila svojemu telesu. Naj bo to spodbuda vsem, da skušamo najti ravnovesje in živeti zadovoljno, čeprav imamo veliko skrbi in obveznosti. Ključ do uspeha so realno zastavljeni cilji in ravnovesje. Bodite modri in se naučite nekaj iz mojih napak. Srečno.
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|