Tretjo svečo smo prižgali, kar pomeni, da je pred božičem in sledečimi prazničnimi dnevi le še dober teden. S tretjo prižgano svečo se tudi hitro približuje konec adventnega časa, časa ko pričakujemo in bolj hrepenimo. No, vsaj idealistično naj bi bilo tako. Ampak zakaj idealistično? Zakaj si ne bi v teh dneh resnično vzeli čas in si dovolili poiskati mir, po katerem v decembrski noriji verjetno hrepeni vsako srce?
Nekaj dni nazaj sem bila šokirana, ko sem skozi izložbe videla, koliko ljudi se potika med policami, čaka vrste pred blagajnami in zapušča trgovine s polnimi vrečami. Preseneča sem bila nad vso to norijo, ki vsako leto znova napolni prodajalne. Vsako leto se te stvari ponavljajo, ampak sama upam, da bo temu enkrat konec, da bomo končno dojeli, kaj je bistvo praznikov in si bomo zanj tudi vzeli čas. Ni težko napisati voščilnice (ali še lažje to le odtipkati) in v njej zaželeti mirne praznike. Težko je stopiti korak stran od potrošniškega sveta in v teh mrzlih dneh začutiti mir in toplino v srcu. Božič je (oziroma naj bi bil) praznik miru, veselja in družine. In v vsem to niso vključeni dolgi nakupovalni seznami nepotrebnih daril, za katere čutimo, da jih moramo podariti ampak ne vemo zares, kaj podariti. V to niso vključene dolge ure tekanja po trgovinah, prerivanja in iskanja nečesa, kar bomo zavili in podarili nekomu, ki ga imamo radi. Ti prazniki bi morali biti polni druženja s temi ljudmi, vsi se namreč zavedamo, da je to največje darilo, ki ga lahko dobimo. Ni hitenja in stalne naglice čez celo leto dovolj? Ne bi bilo super, da bi 'nori veseli december' postal 'mirni december'? Vključeval bi veliko časa za dejavnosti, ki nas veselijo, dovolj časa za druženje s tistimi, ki nam veliko pomenijo ali pa časa, ko bi brez slabe vesti s svojimi mislimi obsedeli ob polni skodelici vroče čokolade. Ker pa se svet decembra ne ustali, ampak se še hitreje vrti, je to zelo težko. Težko je biti drugačen in na kosilo ne prinesti darila, pa čeprav vsi vemo, da je večina tistih daril neuporabnih in bodo le nabirala prah. Vsi namreč radi prejmemo darilo, vsem nariše nasmeh. Je namreč materialno sporočilo, da nekomu nekaj pomenimo. Ampak če nam nekdo res veliko pomeni, ne bi bilo bolj zanj vzeti si čas in v poklon vložiti delček sebe, če že moramo nekaj podariti. Seveda bodo ta darila vzela več časa, ampak bodo požela tudi več navdušenja. Veliko lepše je prejeti darilo, ki ga je prijatelj naredil sam in si zanj vzel čas, kot pa nekaj kar je v naglici kupil na poti. Priznam, tudi sama nisem nič boljša, kar se hitenja decembra tiče. Čeprav sem si letos rekla, da si bom vzela več časa za stvari in ljudi, še vedno ne vem, kam je šla polovica decembra (ali pa kar vseh 11 mesecev pred njim, če malce pretiravam). Ampak storilnostni nagon te hitro povleče vase, ko želiš narediti čim več stvari, ki ti jih prejšnji mesec ali mesec prej ni uspelo opraviti. Hitro se spomnemo, da je že december želje z začetka leta pa še niso izpolnjene, naloge ne dokončane in začnemo hiteti. Ampak sebi in vsem ostalim, ki podobno vidite v sebi, bi rada vcepila v glavo, da bo delo počakalo tudi čez praznike. Prazniki pa bodo minili in dragocene minute preživete z najbližjimi tudi. Ostali bodo spomini in vsem želim, da bi se konca tega leta spominjali po resničnem miru v srcu in toplini, ki so ga vanj posejali prijatelji in postanek v času pričakovanja.
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|