Le zakaj (si) postavljamo vprašanja? Kaj bi rekli? Malo za šalo malo zares, je odgovor popolnoma preprost. Vprašanja postavljamo, ker smo željni odgovorov.
Verjetno je vsem znan stereotip o Slovencih in našem postavljanju vprašanj, ki ga (posebej tuji) predavatelji velikokrat omenijo. Zakaj se po predavanjih, ko imamo priložnost postavljati vprašanja pojavi nelagodna tišina, namesto da bi se usul plaz vprašanj? Razlogov je zagotovo več. Če jih iščemo zunaj nas, lahko rečemo, da so predavatelji odlično opravili svoje delo oziroma predavana vsebini ni spodbudila nobenega vprašanja v nas. Sama pa bi razloge našla tudi znotraj nas. Velikokrat se, tudi meni, zgodi, da nisem prepričana o nečem, kar pa bi mogoče že morala vedeti in ker nočem izpasti nevedna, raje ne vprašam in odgovor raje poiščem sama. Tudi to, da vemo, da lahko na spletu ali kje drugje s par kliki SAMI najdemo odgovor na naše vprašanje, je lahko razlog, da vprašanja strokovnjakom, ki nam dajejo to možnost ne postavljamo. Mogoče pa je tudi, da imamo dovolj domišljije, da si manjkajoče informacije rahlo izmislimo ali zapolnimo te luknje z našimi predvidevanji. A predvidevanja so lahko daleč od resnici, kar prinaša le dodatno zmoto. Za postavljanje vprašanj potrebujemo pogum. Pozitivno pripomore tudi poznavanje predavatelja ter zaupanje in pozitivna klima med skupino poslušalcev. Izpostaviti se pred skupino in postaviti vprašanje je za mnoge izjemen dosežek. A zavoljo osebnega in strokovnega napredka in rasti, je dovoljšnja mera samozavesti ni poguma nujno potreba. Pa ne le za postavljanje vprašanj ampak tudi sicer. Rada bi vas spodbudila, da bi (si) postavljali vprašanja. Ker v večini drži, da neumnih vprašanj ni, čeprav se nam vsem kdaj zdijo določene nesmiselna in nepotrebna. Ampak le preko spraševanja (sebe) lahko pridemo do odgovorov in s tem do novih rešitev in znanj. Včasih tudi naš stari dobri vsevedni Google nima vseh odgovorov. Določeni odgovori se skrivajo samo v globini nas samih in je zanje se je potrebno poglobit vase in odgovor najti nekje v sebi. Posebej to velja pri vprašanjih o nas samih, ki jih kdaj tudi težko dobro zaobjamemo z besedami. Iskanje odgovorov v sebi pa velikokrat ni enostavno, a ponavadi prineseta razmislek in poglobitev zelo uporabne odgovore – vsaj po mojih dosedanjih izkušnjah. Se je pa posebej v začetku zelo težko zares slišati, zato si je potrebno prisluhniti, vzeti si čas, najti mir in iskati odgovor, napeti ušesa, če želite. In, ja, za tiste, ki ste prebrali vse to konca in se od začetka sprašujete - ne, tega ne dejansko ni nihče vprašal. ;)
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|