V tretje gre rado in tudi nama s prijateljico je po neveljavnem osebnem dokumentu in težavah z nastanitvijo v tretje le uspelo priti do Prage, glavnega mesta Češke. Do končnega cilja pa je vodila dolga pot, zato sva se odločili, da si na poti ogledava še Češke Budjejovice. Mesto je sicer znano po festivalu piva, a naju ni posebej navdušilo. Je pa res, da sva po kasnejših opazovanjih ugotovili, da se na Češkem ljudje na ulicah začenjajo pojavljati šele okrog devete ure zjutraj, midve pa sva mesto obiskale bolj zgodaj in mogoče je prav to pomanjkanje življenja v mestu krivo, da obisk ni pustil posebnega pečata. Kljub temu pa je sprehod do sotočja rek Malše in Vltave po dolgi vožnji dobro del. Pa tudi pročelja hiše okoli mestnega trga, sredi katerega stoji Samsonova fontana, so vredna občudovanja. A je bilo to mesto kmalu po prvih korakih po Praških ulicah zasenčeno. Lahko bi rekli tudi, da so bile Češke Budjejovice dober uvod v praško simfonijo občudovanja. Kaj me je tako navdušilo, še samo dobro ne vem. Lahko pa izpostavim precej stvari, ki mi po nekaj tednih od vrnitve domov še vedno odmevajo v spominu, a ne morem določiti nečesa specifičnega, mogoče pa gre za kombinacijo vsega. V Pragi je ogromno lepega videti in doživeti, zato obisk priporočam. Sprehajanje po ulicah z zanimivimi pročelji stavb in prepletanje starega z novim; od 'Plešoče hiše' do gradu s stolnico in mostov čez reko Vltavo, rdečih streh in milijon stolpičev vseh oblik in velikosti, pa rdeči tramvaji in zanimivi stari avtomobili, s katerimi vozijo turiste na ogled mesta. Čudovit razgled, ki se ti odpre, ko po celem dnevu hoje po stopnicah prisopihaš na grad, neskončno velik (vsaj tako se zdi, ko po načrtovanega pol dneva ugotoviš, da si šele na slabi polovici in izlet podaljšaš) živalski vrt pol eksotičnih živali in da ne pozabim čudovitega sončnega zahoda, ki sva si ga za slovo ogledali. Bi pa izpostavili štiri stvari praških ulic, ki so me presenetile in tudi marsikaj povedo o mestu samem in življenju v njem. Mogoče to malo manj drži za prvo in sicer, da v celih štirih dneh nisva slišali nobenega slovenskega turista kot se to ponavadi zgodi, ko potujem po tujini, ki ni tako daleč. Je pa slovenščino prepoznal prodajalec spominkov iz Srbije in o njej oziroma bolj zaradi nje, pa naju je po domači državi vprašala gospa iz Italije. Presenečena sem tudi nad tem, da sva zasledili le dva ulična glasbenika in štiri ljudi, ki so na ulici prosili za denar. Četrta stvar, ki je ne bom hitro pozabila, je bila tudi presenetljivo velika količina rezanega cvetja, šopkov v rokah ljudi, pa ne samo nevest in prejemnikov diplom ampak tudi (po videzu sodeč) čisto navadnih ljudi. In sama ne bi imela nobene pripombe, če bi to pogosteje videvala tudi doma. In glede na to, da je za vse zanimivosti, ki jih priporočajo turistične strani ni bilo dovolj časa, pa tudi slavna Astronomska ura je bila ravno v obdobju najinega obiska na popravilu (za to moraš imeti res srečo) bom Praga v veseljem in lepimi spomini še kdaj obiskala.
Nekaj foto utrinkov iz živalskega vrta pa najdeš tu.
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|