Stojiš tam. V preprosti beli obleki. Glede na trenutni vročinski val odlična izbira. Pa tudi poda se ti. S svojo milo podobo v tej belini pritegneš pogled. No, vsaj moje oko te je zapazilo, ko na nasprotni strani ceste čakam na avtobus. Verjetno čakaš nanj tudi ti. Le kam se odpravljaš tokrat? Mogoče greš na sprehod v park, ampak zakaj bi si za to nadela to belo obleko. Ko se greš sprehajati, si ponavadi bolj športno oblečena. Glede na to, da imaš s seboj le malo torbico, ki ti elegantno visi z rame, bi rekel, da nisi na poti v trgovino, saj takrat vzameš s seboj velik cekar. Ko greš v knjižnico ali na tržnico, prav tako. Se mogoče odpravljaš v gledališče ali na kakšno drugo predstavo? Ne, za to je še prezgodaj, poleti se te začenjajo kasneje, ko vročina že popušča. Verjetno greš na kavo z eno od svojih prijateljic. Mogoče katera od njih praznuje rojstni dan. Ne, ali pa ne, saj bi v tem primeru s seboj nosila lično zavito in z ljubeznijo izbrano darilo. Gre torej za eno tistih srečanj, ki se zgodijo zgolj z željo biti skupaj, se pogovarjati o vsem mogočem, obujati skupne spomine ter ustvarjati nove.
Kako dolgo te moram opazovati, da boš začutila moj pogled na tebi? Jaz bom vztrajal, mogoče pa se tvoj pogled slučajno prestavi in ustavi na meni. Med čakanjem nimam pametnejšega dela. Pa tudi sicer mi je opazovanje tebe vedno v užitek. Ti si vedno govorila, da ti ni posebej všeč, da te izza svojega računalnika opazujem med kuhanjem, branjem, ustvarjanjem ali čemurkoli drugem, a se mi zdi, da je to tudi tebe po tihem prav veselilo. Jaz opazujem tebe, ti pa gledaš v smer prihoda avtobusa in se poigravaš s premikanjem vozovnice po rokah. Veš, da zaradi tega avtobus ne bo nič hitreje prišel, a nisi ena tistih, ki bi si čakanje krajšala s pogledom na telefon, kar počnejo ostali trije, ki na isti avtobusni postaji čakajo. Le o čem razmišljaš? Je v tvojih mislih kakšen koščen namenjen tudi meni? Mnogo lepih spominov sva skupaj ustvarila skozi zadnje mesece. Jaz se velikokrat spomnim nate. Pogrešam te. Tebe in najine skupne dogodivščine. Še vedno ne razumem natančno zakaj mi ne vračaš klicev in ne odgovarjaš na sporočila. Kaj se je zgodilo? Če bi vedel za razlog, bi se lahko potrudil in popravil svoje obnašanje. Želim si biti s teboj. Lepo mi je bilo, ko sva bila še skupaj. Tebi ni bilo? Izza ovinka vidiš prihajati avtobus. Na tvojem obrazu ujamem kratek nasmeh. Vesela si. Kako lepo je videti, da ti še vedno take malenkosti narišejo nasmeh. Tega si naučila tudi mene. Ne potrebujemo veliko, da je naš dan polepšan. Dvigneš pogled in me zagledaš. Nezavedno za hip obstaneš, še vedno s svojim prikupnim nasmehom na obrazu. Presenečena si. Dvigneš roko in mi pomahaš v pozdrav. Medtem, ko ti vračam pozdrav pa predte zapelje avtobus. Upam, da si ujela moj nasmešek in pozdrav. Varno pot, draga moja. Čudovito te je bilo opazovati. Ta bela obleka, ti res pristoji. Nasmeh pa še bolj.
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|