V zadnjih dne se je nemogoče izogniti pogovoru o tem novem virusu, ki nekatere straši. Na neki točki sem se sicer želela (vsaj tukaj) izogniti govoru o tem, saj opažam, da zadnje dni ne govorimo ali poslušamo skoraj o ničemer drugem kot pa zgolj in samo o tem strašnem virusu, ki naj bo bojda pokončal. A ker sem večkrat dobila to vprašanje, naj bo to vprašanje meseca marca. Očitno je to tema, ki je in še bo zaznamovala ta čas. A bi vam vseeno še pred odgovorom položila na srce, da se prosim pogovarjajte tudi o vsem ostalem kar se vam dogaja; življenje še vedno teče naprej.
Osebno se virusa ne bojim in mislim, da je večina skrbi odveč. Nočem nikogar užaliti in ni moj namen iskati krivca, a menim, da večina nepotrebnega strahu v ljudi projicirajo mediji. Večino ti posredujejo informacije, ki so (kot tudi pri drugih zadevah) zelo spretno izbrane glede na interese. Preko poročanja o le določenih podatkih so v gledalcih/poslušalcih zbudili strah in še enkrat dokazali, da nimajo po pomoti naziva četrte veje oblasti. Je pa to v meni na neki točki povzročilo dvom; a ne dvom o lastnem zdravju in ogroženosti, ampak bolj spraševanje, če je z mano vse v redu, ker me ne skrbi zares in ker res ne čutim nobene potrebe po obsesivnem razkuževanju (in ko smo že pri razkuževanju - kaj ko bi se naučili učinkovitega razkuževanje, ker to, da malce pošpricate v dlani in si jih pomanete, vsaj kolikor mi je znano, nima ravno bistvenega učinka), nošenju zaščitnih mask, kaj šele po oblikovanju enormnih zalog dolgo obstojne hrane. Takšni odzivi ljudi so me resno šokirali. Mnenje o splošnem pretiravanju, pa ne pomeni, da se mi zdijo vsi ukrepi odveč. Temeljito umivanje rok, razkuževanje po potencialnem stiku z boleznijo, kašljanje v robček ali rokav in še najpomembnejši, da ob bolezni ostanemo doma - ukrepi, ki bi bili dobrodošli vsako leto v tem času, ko običajno bolj razsajajo razne viroze, prehladi in podobne bolezni, če že ne cel čas. (Ni vedno pomembno, da si redno temeljito umijemo roke?!) Preventiva je vedno dobrodošla. Razmišljam pa, da bom mogoče ozaveščanje o tem spodbudilo pogovor in osebni premislek vsakega posameznika o tem, kako je potrebno ob bolezni ostati doma in poskrbeti najprej zase in svoje zdravje in šele nato za službene, študijske ali kakršnekoli druge obveznosti. Verjetno sicer ob tem vsi prikimavamo in se strinjamo s tem, a bodimo iskreni (vsaj pri sebi) - pogosto tudi z nekaj bolezenskimi znaki še vedno hodimo po svetu in opravljamo "nujne" obveznosti, ker "saj še ni tako hudo", da bi ostali doma, odležali bolezen in ne širili virusov vse naokrog. Večkrat tudi sama čutim nujo, da neke stvari naredim, vsaj dokler kljub večjim naporom in/ali protibolečinskim tabletam uspem nekako funkcionirati. A na dolgi rok se to ne obnese, vsaj ne, če nam je mar za naše telo in počutje tudi v prihodnje. Vas pa spoštujem tudi ,če mislite drugače, ste trenutno preplašeni ter vas skrbi za zdravje in življenje. Želim vam čim več miru. Bi pa zaključila takole: imejte radi sami sebe (kolikor lahkomiselno se to mogoče zdi), poskrbite za svoje zdravje in počutje ter pomislite kdaj je panika potrebna in kdaj je treba slišano vzeti z rezervo in mogoče preveriti še kakšen (po možnosti strokoven) vir. Vse bo še dobro, brez skrbi.
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|