Včasih moramo ljudje poskusiti kaj novega, kaj kar je čisto drugače od tega kar nam je običajno. Pa tudi če gre za čisto običajne stvari, kot so knjige in branje. Jaz sem nazadnje to naredila, ko sem v knjižnici rezervirala delo Kresnikovega nagrajenca, kriminalni roman Tadeja Goloba, Jezero. Roman, ki je po dveh letih od izida še vedno med tistimi knjigami, na katere moraš v knjižnici počakati. A to je kriminalni roman? Ne, potem ni zame, jaz ne berem tega, res ne. Nikoli me branje takih stvari ni pritegnilo, pa ne vem točno zakaj, saj rada pogledam kakšno serijo s podobnim značajem. In ob mnogih pohvalah in zagotovilih, da je Jezero res vredno branja, sem se vseeno odločila, da mu dam priložnost. Če jo toliko ljudi bere, že ne more biti slaba. Z branjem sem začela previdno, počasi in zelo kritično. Brala sem, brala, sledila višjem kriminalističnemu inšpektorju Tarasu Birsi, ki se je čisto po naključju znašel poleg trupla mlade ženske. Žrtvi, truplu brez glave, ki je bilo najdeno nedaleč od Bohinjskega jezera, je bilo potrebno pripisati ime in seveda najti krivca za njeno nenaravno smrt. In skupaj z ekipo inšpektorja Birse, ki dobi tudi novega člana, se odpravimo na iskanje odgovorov, ki pripeljejo do novih vprašanj in zapletov. Zgodba me je že po nekaj straneh povlekla vase. Branje je bilo zanimivo in knjigo sem s težavo odložila, na koncu pa nalašč brala počasneje in odložila knjigo prej kot sicer, samo zato, da bi trajala dlje. Ne spoznam se na kriminalistične postopke, raziskovanje umorov v naši državi, ampak napisano se mi je zdelo zelo realno in resnično. Glavni lik Taras Birsa ima nenavadno ime, a čisto običajno telo, misli in življenje, in še zdaleč ni nek super junak, ki za prvim ovinkom najde rešitev vseh težav. Zgodba se ovija nekje na relaciji Ljubljana - Bohinj in še po nekaterih drugih krajih naše preljube Slovenije, zato sem si lahko kraje dobro predstavljala, delovalo je domače, kar konec koncev tudi je. In verjetno je prav to razlog za priljubljenost zgodbe med slovenskimi bralci. Na zadnji platnici knjige piše: "Tadej Golob je eden najbolj samosvojih slovenskih avtorjev s tematsko izredno raznolikim naborom del." Med njegovimi deli bo verjetno vsak našel nekaj zase. In če so vsa vsaj njegova dela vsaj približno enake kvalitete kot je Jezero, potem se jih definitivno splača vzeti v roke.
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|