Novo leto, nov list na koledarju, nov rokovnik in s tem tudi veliko novih želja, ciljev, načrtov in zaobljub. Novoletne zaobljube so prav vsem zelo znane.
Konec decembra začnemo razmišljati o svojem življenju in mislim, da kar hitro najdemo področja, s katerimi nismo zadovoljni in tako nastanejo naše novoletne zaobljube. Letos se bom zdravo prehranjevala, več časa namenila druženju s prijatelji, nadzirala svoje stroške in prihranila kaj denarja, začela bom hoditi v fitnes in poskrbela za svoje telo, končno bom napisal magistrsko nalogo, letos bom več bral: vsak mesec eno knjigo, poiskal si bom resno službo, naučila sem bom govoriti norveško ... Vsak je kdaj že napisal kakšen tak seznam ali si le v glavi zadal dobronamerni cilj. In potem se začne januar in ja, … mogoče si prvi dan še spregledamo skozi prste (saj je ravno prvi, a ne? Ne smemo biti prestrogi že na začetku.), potem pa začnemo zares. Prve dni januarja še vsi verjamemo v čudovito spremembo v novi jaz. Če smo že kupili celoletno karto za fitnes, jo moramo izkoristiti, a ne? Vsi socialni mediji nas opozarjajo, da je novo leto, in da to pomeni tudi nov začetek. Tudi vsi blogi in vlogi so polni seznamov njihovih avtorjev o tem, kaj in kako bodo oni letos naredili drugače. In tudi, če si slučajno ušel razmisleku o svojem življenju na prelomu leta, se ti med skrolanjem med objavami zelo težko zgodi, da ne bi pomislil, kaj bo letos zate drugače. In ob vsem tem, se mi zadnje dni poraja misel. Zakaj ljudje potrebujemo novo leto, zakaj potrebujemo navidezno prisilo, da nekaj spremenimo? Mar živimo samo, da živimo, čeprav nekje v sebi čutimo, da bi morali nekaj spremeniti? Si želimo živeti drugače, a je nekaj spremeniti tako težko? Saj ne rečem, super lepo je, če nekdo uspe z novim letom začeti drugače, zgraditi novo navado, spremeniti svoje življenje na bolje. Pohvala njim. Ampak vsi vemo, da je teh zelo malo. Kam gre motivacija, ki nam jo prvi dnevi dajo? Smo res tako navajeni na neki brezsmiselno rutino, ki nam sicer ni všeč, a nam je vseeno ljubša kot sprememba? Vsi vemo, da so spremembe težke, ampak, upam, da vsi poznamo tudi tisti občutek, ko resnično živiš kot si želiš. In za to je potrebno tudi čez tisto cono udobja, čez tisto mejo 'kaj pa danes ne bi, saj bom jutri, zagotovo'. Ta jutri pa… no, običajno ne pride ravno kmalu – čez nekaj manj kot 365 dni, a ne? Zakaj vse prelagamo na jutri in s tem pozabljamo, da prelagamo tisto, kar si zelo želimo? Zakaj potrebujemo prav spremembo številke v letnici, da nekaj navidezno spremenimo? Upam si trditi, da so veliko bolj koristni cilji in obljube, ki si jih damo na kakšen drug, čisto običajen dan. Tisti cilji, ki si jih zadamo zaradi lastne želje po spremembi in ne le zato, ker si jih pač sezname piše cel svet. Če si si nekaj želel spremeniti, začni takoj. Ja, sedaj takoj. Ni potrebno čakati na začetek meseca, polno luno ali novo leto. Naj bo prvi januar ali devetindvajseti avgust, ni pomembno, važen je namen in energija, ki si jo sam pripravljen vložiti v spremembo. In seveda bo potrebna tudi velika mera poguma. Če ne že za samo spremembo, pa za sprejemanje nekaterih posledic, ki bodo sledile, mogoče radovednih pogledov ali besed neodobravanja. In to je potrebo, da bomo mogoče nekoč živeli tako kot si želimo in kot mislimo, da je za nas dobro. Nismo ljudje ena zanimiva bitja?
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|