Še preden je vzšlo sonce na drugi oktobrski petek, zame letos prvi zadnji dan študijskih obveznosti novega semestra izvedenih na daljavo, je trenutna epidemiološka slika povzročila v moji glavi polno vprašanj in dvomim o dogajanju prihodnje dni in tedne. Pustimo to, da začetek novega študijskega leta na daljavo ne daje tistega pravega občutka začetka - mogoče mi/nam bo to prinesel naslednji teden, ko se vidimo v živo. Pa, a se bomo res videli in se z varnost razdaljo in maskami na obrazih posedli na označena mesta v predavalnicah?
Bojim se, da nihče - tudi strokovnjaki, ki v trenutku, ko jaz to pišem vneto razglabljajo o usodi šolarjev, pedagogov, ostalih zaposlenih v šolstvu in spremembah, ukrepih, omejitvah, ki bodo (če bodo) nastopile zaradi trenutnih razmer - ne morejo z gotovostjo odgovoriti na moja vprašanja o tem, kaj bo čez dan ali dva. Ob tem se sprašujem, če je morebiti ta občutek negotovosti naša nova realnost. Spomnimo se časa pred koronavirusom. Mogoče se je treba za to malo potruditi, ampak kdo bi si mislil, da bomo o tistem času razmišljali kot o brezskrbnem ali bolje o gotovem času. Sama takrat nisem zares nikoli pomislila, da je moj jutri negotov. Na srečo živim(o) v takih razmerah, da nisem pomislila na to, da nisem imela skrbi, kje bom jutri spala in ali bom kaj jedla. Hvaležna sem za to. A je bil tisti čas enako negotov kot je današnji. Seveda smo imeli na prihodnje dni goro načrtov o tem kaj naš časa, kje bomo in kaj bomo počeli (no, vsaj zase lahko to z gotovostjo potrdim). Ti načrti so se nam zdeli gotovi. Včasih smo nepričakovano zboleli ali je pot prekrižala kakšna druga ovira, pokvarjen avto ali preslišana budilka, a se nam je vseeno zdel jutri in dan potem gotov. Brez nekih težjih če-jev smo lahko oblikovali načrte in se dogovarjali o skupnih dogodivščinah. Danes je vse to drugače. Vsaj jaz tako občutim. Vsak dan do mene pride informacija o novem rekordnem številu potrjeno okuženih. Vsak dan novi namigi, kdaj bo spet vse zaprto. Vsak dan nove negotovosti. Mogoče me vse to še toliko bolj zadane, ker sem človek načrtovanja. Rada vem, kako bo zgledal moj jutri še preden pozajtrkujem. Zato imam zadnje čase veliko več skrbi kot običajno. Skrbi me tudi o stvareh, na katere zelo težko vplivam. Stvari se bodo očitno spreminjale iz danes na jutri in sprejeti je potrebno to negotovost. Bila je prisotna že prej, mogoče na druge načine, ampak gotovo ni bilo nič. Nikoli ni. Treba je živeti v trenutku, pravijo. Mogoče imajo prav. Kaj bo jutri ali čez en teden ni bistveno. Potrebno je ta trenutek poskrbeti za osebno zadovoljstvo in mir v duši. Danes je treba najti drobce sreče v svojem dnevu in situaciji - ne glede na negotovost, ki jo čutim(o).
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|