Vsi si želimo srečnega življenja, veselja in zadovoljstva. Nihče ne želi trpljenja, žalosti in iskanja smisla biti iz dneva v dan. Vsi iščemo načine, kako si zagotoviti življenje, v katerem bi kar največji možen del uživali. Ne nazadnje to dokazuje tudi popularnost knjig z naslovi kot so 10 korakov so srečnega življenja, skrivnost dobrega/srečnega/dolgega življenja in podobno. Vsi iščemo neke napisane smernice, pravila, kako bi bili srečni in bi bilo naše življenje lepo.
Za mano je nekaj res težkih dni; nisem se počutila dobro, hkratna fizična bolečina zunaj in sol na ranjeno psihično notranjost res nista recept za dobro počutje, prej zagotovilo za propad. In ker nam naravno tako stanje ni všeč, iščemo hiter izhod iz slabega počutja. Seveda so načini različni glede na situacijo in posameznika. Nekaterim najbolj pomaga pogovor, drugi se morajo zjokati, tretji poslušajo glasbo, četrti iščejo mir v naravi, fizični aktivnosti, spet drugi iščejo tolažbo drugje. Kdaj pomaga le zamotiti misli s čim drugim, da se problemi skrijejo pod preprogo. A težava je v tem, da nič za vedno ne ostane pod preprogo. Stvari je potrebno prej ali slej rešiti, drugače se nam znova in znova vračajo nazaj in slabšajo naše počutje. In običajno pridejo na dan takrat, ko si jih najmanj želimo občutiti. Zato to ni nek dober način za dolgotrajno rešitev težav. Težavam se je potrebno posvetiti, najti razlog zanje in ga poskusiti uničiti oziroma se ga vsaj zavedati kot vzrok težav. Potrebno se je ustaviti, zadihati in pogledati na težavo z več zornih kotov. Zame je bila ključna odločitev, ki je vodila do boljšega počutja znotraj in zunaj, da sem si privoščila prosto popoldne. Ne glede na to koliko dela me je čakalo, sem se odločila(oziroma sprejela sporočilo, ki mi ga je telo samo pošiljalo), da moje telo in duh nujno potrebujeta odmor. Odložila sem skripte, poročila, zvezke na stran in se poskušala ne moriti s tem, kaj vse je še za postoriti; delo bo že počakalo. Začela sem gledati film, vmes zaspala, potem pogledala film do konca in šla na sprehod. Nič neobičajnega bi rekla, a meni je ta pavza omogočila, da sem se izvila iz nekaj dni trajajoče slabe volji, ki ji ni in ni bilo konca. In ko sem se sprehajala, sem razmišljala, kako si zagotoviti daljša obdobja (ali kar celo življenje) brez takih obdobij slabe volje in počutja. In prišla sem do (modrega) zaključka. Iz trenutka v trenutek se je potrebno sprijazniti s situacijami takšnimi kakršne so, posebej s tistimi, ki niso odvisne od naših dejanj. Iz dneva v dan je potrebno sprejeti življenje tako kot je. Bolezen, izgubo, poraz je potrebno sprejeti kot sprejemamo veselje, nasmehe, rojstvo in uspeh. Ta trenutek nam je dano živeti točno v takem stanju kakršno je, sami pa se odločimo ali bomo to poskušali sprejeti kot dobro, poučno, potrebno ali iskali odgovor na vprašanja 'Kaj je meni tega treba?', 'Zakaj ravno jaz?' ali kaj podobnega. (A ni zanimivo, da se ljudje običajno sprašujemo taka vprašanja le pri neprijetnih stvareh, ko se nam zgodi nekaj lepega, pa tega sploh ne znamo tako ceniti?) Sprejeti življenje tako kot je pa ni vedno enostavno. Ampak kaj dobrega za nas pa je enostavno? Za večino stvari z dodano vrednostjo se je potrebno potruditi, tako tudi za srečno življenje. In trud, ki ga bomo vložili v sprejemanje življenja tako kot je, je dobra investicija – težja kot nakup knjige o srečnem življenju, a edina prava, ki vodi do rezultatov. Takšna naložba ni naložba iz danes na jutri, to je naložba za celo življenje. In take investicije je pametno sprejemati.
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|