Zadnje dni je bila spet bolezen pri meni na obisku, in ko sem prešla 'spim cele dneve' fazo, sem se vmesni budni čas kratkočasila s pregledovanjem vsebin na socialnih omrežjih. Poleg profilov neznancev, sem več časa namenila tudi profilom bližnjih ter znancev. In poleg lepih spominov in veselih novic žal ugotavljam nekaj, kar me spravlja v slabo voljo. Smo družba socialnih omrežij, o tem ni dvoma. Ta so nam velikokrat v pomoč; na daljavo lahko ohranjamo stike, izmenjujemo sporočila, hitro delimo novice, iščemo informacije… Glavni namen socialnih omrežij bi naj bil, da z njihovo pomočjo enostavneje živimo in so naši odnosi trdnejši tudi na daljavo. Zdi pa se mi, da se dogaja, da brez njih sploh ne znamo živeti. Ali sploh še zmoremo pristno doživljati trenutke brez, da bi o njih istočasno objavljali? Ko sem pregledovala objave, 'zgodbe' in še vse ostalo, kar se da najti, sem zasledila kar nekaj laži oziroma videla nekaj drugega kot pa osebo kot jo sama poznam v resničnem življenju. Prek zaslona sem nekatere ljudi doživljala na čisto drugačen način. Odzivi, objave, fotografije nekaterih so me šokirale, tako negativno kot tudi pozitivno. Priznam, tu sem lahko tudi sama obsojena za krivo, mogoče tudi zato ne morem mimo teh besed. Pred časom sem namreč sama sebe zalotila, da tipkam široko nasmejane obrazke v resnici pa mi po licu skoraj teče solza. In to me je resno zgrozilo, saj prikrivanje čustev običajno ni moj namen. Takoj zatem sem sprejela nekaj odločitev in sprememb, ki bodo upam prispevale k moji pristnosti tudi prek ekrana. Še vedno ne vem točno odkod izvirajo taka dejanja in se sprašujem, kako smo lahko tako žaljivi do sebe in vseh tistih, ki prebirajo naša sporočila, da se pretvarjamo in ponujamo (le) laži. Kako lahko socialna omrežja pomagajo pri ohranjanju odnosov, če ne zmoremo tudi prek sporočil priznati, da ni vedno vse rožnato ampak se enostavno skrijemo za zaslon naše pametne naprave. Ko se v živo srečaš, je po mojih izkušnjah zelo težko skriti žalost in bolečino, prek ekrana pa je to (skoraj) čisto enostavno. Velikokrat je lažje odtipkati veseli obrazek kot pa povedati, da se ti stvar ne zdi smešna, da se ne počutiš dobro ali pa da enostavno ne veš kaj bi rekel. Ampak ali ni temelj dobrih odnosov prav iskrenost. Maske, ki nam jo ponujajo socialna omrežja si ni težko nadeti, tam smo lahko karkoli želimo. Lahko si ustvarimo profil z izmišljenim imenom, objavimo tujo fotografijo najdeno nekje na spletu, pišemo komentarje brez ovir… Na spletu si kdorkoli želiš, realnost pa je tolikokrat drugačna. In kakšno družbo tako ustvarjajo socialna omrežja? Nam v resnici sploh pomagajo ali nas le učijo, kako biti zlagano srečen in navidezno popoln.
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|