Konec je. Ne morem verjeti, ampak je res. Konec je še enega pomembnega obdobja mojega življenja. In sama se tega sploh še ne popolnoma zavedam.
Z maturo smo zaključili. To je ta konec, ki smo tako dolgo pričakovali. In naredili smo, kar smo lahko. Kar smo napisali, smo in zdaj ni nič več v naših rokah. Razpravljati o tem kaj smo napisali in česa nismo nima smisla, popraviti tega zdaj ne moremo več. In prav zato se lahko brez obremenitev odpravimo na zaslužen oddih. Oddih od zvezkov, šolskih klopi in učenja. Oddih, da napolnimo baterije, ki so se zaradi vsega stresa in učenja med matura kar pošteno izpraznile. Oddih, ki je tudi nekakšna priprava na novo življenje, novo obdobje. In v ta del stopamo pripravljeni, saj je zrelostni izpit za nami. V gimnazijskem obdobju sem ogromno pridobila. Posredovanega mi je bilo ogromno znanja tako tistega iz šolskih učbenikov kot znanja oziroma izkušenj za življenje. Veliko stvari se je spremenilo, mislim pa, da sem najbolj spremenila sama v sebi. Res je to obdobje, ko iz brezglavega otroka postaneš odrasla oseba z željami in sanjami ter z zavedanjem svojih sposobnosti in sveta okoli sebe. In tudi matura je vplivala na to kakšna sem. Celotna gimnazija, ki je nekakšna štiriletna priprava na maturo, mi je pomagala, da sem se naučila pomena motivacije, vztrajnosti in odpovedi. Pa tudi kako sprejeti neuspehu, se iz njega nekaj naučiti in se potem pobrati ter iti dalje. Dala mi je družbo, v kateri ni nikoli dolgčas, okvirje, znotraj katerih sem rasla navade in lekcije, ki so pripomogle k učenju umetnostni življenja. V zadnjih dneh pred zadnjim ustnim maturitetnim izpitom ugotoviš (ali pa te okolica na to opozori), da veliko stvari počneš zadnjič. Zadnjič te sprašujejo srednješolski profesorji, zadnjič listaš po učbenikih za srednje šole, zadnjič se kot dijak sprehajaš po hodnikih, zadnjič slišiš šolski zvonec... vse je zadnjič. Pa zgleda kot katerikoli drugi dan. Ampak je drugače. Ko se zaveš, da je vse to zadnjič, stvari dobijo drugačno vsebino. Ko nekaj neljubega počneš zadnjič, je to veliko lažje in si želiš, da bi kar najhitreje minilo. Zadnjič pa počneš tudi stvari, ki so ti pri srcu in v njih uživaš, in takrat bi želel, da bi ta zadnjič trajal dlje. A vsak začetek se logično nadaljuje in nekje tudi zaključi. In vsak konec pomeni tudi nov začetek. In sedaj je pravi čas, da gremo proti novim ciljem.
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|