Vikend informativnih dni je, pa tega sploh ne bi vedela, če ne bi tudi te dni pisala izpitov in bila zato na fakulteti. In tako sem včeraj zjutraj odpisala izpit in ko sem odhajala domov, sem srečevala veliko mladih, ki so prišli na ogled in po informacije o študiju. In spomnila sem se dneva pred enim leto, ko sem bila sama v njihovem položaju. In niti slučajno si nisem mislila, da bom čez leto tu, kjer sem sedaj.
Ko sprejemaš to pomembno odločitev o nadaljevanju šolanja, te obkroža veliko različnih misli, pričakovanj in mnenj ljudi, kaj je treba storiti. Ko izbereš tistih par fakultet, ki si jih greš ogledat se ti še sanja ne, kaj boš vse spoznal v naslednjem letu in kako je ta odločitev dejansko pomembna, kaj vse te na tej poti čaka in kje boš, ko zaključiš. Takrat si malo v dvomih, malo zgubljen in velikokrat ne veš točno, kaj bi bilo prav zate. A na koncu se odločiš in si nekako začrtaš svojo prihodnost. Ampak vsi vemo, da ni vedno tako kot si mi zamislimo, nismo mi tisti, ki vodimo naše življenje. Lahko imamo velika pričakovanja, si postavimo visoke cilje, a na koncu bomo pristali točno tam, kjer moramo. In to je kdaj tudi težko sprejeti. Tudi zame je bilo tako. Kljub milijon interesom in všečnim poklicnih poti sem na koncu le odločila za tiste končne tri. Seveda sem si želela priti na prvo izbira, a pristala sem na (pravijo) srečni drugi. Ločila me je le točka in še vedno mi je kdaj žal, da sem to točko nekje zgubila. A hkrati sem nekako tudi vesela, da sem pristala, kjer sem. Priznam, da imam občutek, da je ta študij nekako zunaj moje cone udobja. Ni najbolj enostavno in vsekakor ni to tisti način študija, ki so mi ga opisovali študentje prej kot sem prišla na ta študijski program: da študiraš le tiste dva meseca med izpitnim obdobjem in imaš sicer časa na pretek. Seveda sem bila na začetku razočarana, čeprav sem mislila, da sem na to pripravljena. Veliko sem prve tedne razmišljala o tem, da bi program zamenjala, mogoče še enkrat odpisala maturo in vse kar paše zraven. In še vedno me včasih, posebej ko je pred mano kakšen večji, težji izziv, prešine, da mogoče pa to le ni moja pot. A nekje v sebi se zavedam, da sem za to sposobna in da me vsi ti izzivi delajo močnejšo in izrabljajo vse tisto, kar sploh ne vem, da obstaja. V letu od informativnega dneva, ko sem tudi sama polna pričakovanj in misli poslušala profesorje in študente, ki so razlagali o programih, sem se res ogromno naučila in mislim, da ne bi nikoli prej rekla, da bom pristala tu. In želim si, da bi se vsi tisti, ki to berete in se odločate o svoji nadaljnji poti, zavedali, da ni vse kar se odločite dokončno, čeprav to ne pomeni, da ni treba premisliti in se odgovorno odločiti. Naj vas ne bo strah, napisati nekaj v kar nihče ne verjame. Postavite si cilje, ki mogoče gredo malo prek tega kar ste navajeni, kjer mislite, da boste uspešni, če seveda čutite, da je to pot za vas. Vsak študijski program je drugačen in vsak študent, ga drugače dojema, zato pri izbiri poslušajte sebe, saj boste konec koncev študirali vi. Pričakujte nepričakovano in vaša pričakovanja bodo zagotovo izpolnjena.
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|