Šesti december. Dan katerega jutro je odeto v posebno skrivnostnost in pričakovanje, posebej v otroških očeh. To je jutro, ko tiste, ki so bili čez leto pridni obišče Sveti Miklavž in v košarici pusti nekaj dobrot. Otrokom verjetno, poleg skrivnostnosti izvora darila in tega kako je prišlo do košarice v moji sobi, največ pomenijo sladkarije in mogoče kakšna igrača, če so si jo prislužili. Ko pa otrok odraste, vidi v Miklavževem prihodu in obdarovanje drugi pomen.
Ko sem prejšnja leta pomagala Miklavžu z obdarovanjem, sem velikokrat naletela na tisto klasično težavo - kaj podariti. Na srečo (in hvaležni moramo biti za to) imamo vsega kar potrebujemo in še več, kar se materialnih stvari tiče. Mogoče nam primanjkuje nekaterih stvari, ampak sama ocenjujem, da gre za take, ki se jih ne da kupiti in postaviti v košarico. S tem zavedanje in z željo osrečiti nekoga, ki mogoče nima take sreče kot jaz in ti, nima vsega kar bi potreboval za človeka vredno življenje in mu bo darilo vzbudilo iskreno radost, sem se odločila, da Miklavža zamenja Božiček. Pa ne tisti iz reklam in trgovskih centrov v rdeče-beli obleki z brado, ampak Božiček za en dan. Že drugič sem letos tudi sama postala Božiček. Za tiste, ki akcije Bz1D še ne poznate: gre za akcijo, katere namen je v teh prazničnih dneh obdariti tudi otroke in starostnike iz socialno šibkejših družin oziroma okolij, ki bi sicer ostali pozabljeni. (Več si lahko preberete tu.) In reči moram, da je zame praznično obdarovanje, pa čeprav prejemnika darila sploh ne poznam, dobilo nov smisel. Čudovit je tisti težko opisljiv notranji občutek zadovoljstva in navdušenja, medtem ko zbiraš darilo, ga zaviješ in potem odneseš na zbirno mesto. In ko lahko s ponosom in hvaležnostjo na vprašanje “Vi ste Božiček?”, odgovoriš pritrdilno z nasmeškom. Ta radost je zame neprecenljiva in tako s tem, ko obdarim nekoga drugega, v bistvu večje darilo podarim sebi. Zato bom, če bom le zmogla, tudi v prihodnje za en dan postala Božiček ali Miklavž ali kakorkoli že mu rečemo. Za konec pa bi z vami delila še besede prijatelja, ker tako čudovito povzamejo Miklavžev smisel. “Otrok se sprašuje, kdo je Miklavž, kdo je ta dobri mož, ki deli mandarine in bonbone, nekoliko starejši otrok spozna, da je ta dobri mož pravzaprav človek iz domače hiše ali vsaj domače vasi, a se še vedno veseli pozornih daril, ki jih ponoči pušča pred vrati, odrasel človek pa ve, da je človekova pozornost, izvirajoča iz Ljubezni, eno izmed najplemenitejših in hkrati najbolj temeljnih dejanj, ki zbujajo iz ohole togosti samozadostnega bivanja in spominjajo na dejstvo, da je človek brez človeka - vezi ljubezni - prah, ki se v prah povrača (prim. 1 Mz 3,19). Miklavž, lepo je, da prihajaš v decembru, ko pričakujemo tisto, kar nosiš v sami srčici svoje biti, in ko nas lahko svetleča okrasitev zavede od pravega pomena tistega, ki prihaja med nas, in nam s svojim obiskom še bolj krepiš vero v Ljubezen in ljudi, ki živijo svet in svetost.”
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|