Pogovor je tekel o soočenju s težko boleznijo in/ali smrtjo pri naših bližnjih ali nas samih, ko sem dobila to vprašanje. Presenetilo me je, ker si ne predstavljam zares kaj bi nas lahko o tem učili v šoli.
Zdi se mi pomembno, da govorimo o poteku življenja, boleznih in drugih težavah do katerih lahko pride tekom življenja ter o (lastnem) minevanju in nenazadnje tudi o lepoti življenja ter lastni odgovornosti za kvaliteto bivanja. Po svoji izkušnji (posebej z žalovanjem) bi rekla, da se je na dogodke kot so smrt ali težka bolezen (bližnjega) težko zares pripraviti ali se naučiti kako se spopasti s tako situacijo. Vsak doživlja take dogodke in preizkušnje na svojstven način. Tako ni nekega univerzalnega recepta. Mogoče je ravno zato tako težko o tem govoriti, posebej v šolskem sistemu, ki je nagnjen k posredovanju informacij, ki niso spremenljive in kjer je običajno samo en odgovor pravilen. Pogovarjati se, premišljevati in odkrito govoriti o vsem, kar nas lahko doleti v življenju - od lepote do bolezni in vsega vmes - se mi zdi posebej pomembno za odraščajočo mladino, za mlade odrasle. V tistih letih, ko se še oblikujemo in spoznavamo je pomembno, da razmislimo tudi o tem, čeprav se nam vse to zdi zelo daleč. Šolski sistem pa lahko nudi ob tem ustrezno podporo, ki ko ob soočenju s tem potrebujemo oziroma potrebujejo mladi. Sama vidim možnost za vpeljavo teh pogovorov v obliki deljenja mnenja, izkušenj, osebnih pogledov učiteljev in učencev ter morebitnih drugih gostov, s katerimi pridejo učenci v stik. Na način “jaz sem to doživela tako..., naučilo me je tega in tega, po tem dogodku sem redno prakticirala to in ono - to mi je bilo v veliko pomoč... kaj o tem mislite vi? Je še kdo doživel kaj podobnega? Kako ste se počutili? Kaj ste spremenili, sklenili? …” Tako se lahko veliko o življenju naučimo preko podelitve drugih o njihovem lastnem življenju in doživljanju - pa naj bodo to starejši, mlajši ali vrstniki – od vsakega se lahko nekaj naučimo. In zakaj se mi zdi, da je tega (pre)malo? Velikokrat se je težko zaupati in govoriti o svojem življenju, posebej o preizkušnjah. Zavedajmo se, da nobeno življenje ni perfektno, ni za v učbenik. Tako življenje pač je. To ga dela življenje. In zato vas spodbujam, da o njem govorite.
0 Comments
Leave a Reply. |
Za Drobci sreče ...... je Klara. Dekle z mnogimi drobci sreče, ki napolnjujejo moje življenje. Dobrodošli med njimi :) KONTAKT
Pišete mi lahko na elektronsko pošto ali prek facebook profila. Če ste zasledili kakšno napako (motit se je človeško, ampak vseeno si ne želimo napak, če jih lahko popravimo) ali če imate kakšno vprašanje ali predlog, kaj bi radi videli med Drobci sreče ali pa kar tako.
Vesela bom vaše pošte. Archives
January 2022
Categories
All
|